Omemba: Marko Grobelnik

»To so globoke nevronske mreže posebnega tipa, ki so sposobne ustvarjati fotografije, slike, ilustracije, sheme, diagrame iz nekih opisov, se pravi vhod je besedilo in izhod slika, ki si jo želimo.«

»Deepfake je to, da naredimo sliko, film, neko sporočilo, kjer skušamo največkrat na lažni, pollažni način prikazati neko situacijo.«

»Dokler je to samo za zabavo, hec, to niti ni velik problem, ko slike začnejo škodovati, pa to postane problem.«

»Pomembno se mi zdi to, da se zavedamo, da to obstaja. Mogoče še bolj kot vizualne tehnologije so trenutno pomembne jezikovne tehnologije, kjer se da klonirati govor nekoga.«

»Kako bomo v prihodnje ločevali lažne podobe od realnih? Težko.«

»Sama tehnologija ne more jamčiti za gotovost ničesar. Že zdaj se zanašamo na posrednike, in mediji so pomembni posredniki, ki potrjujejo resničnost besednih in slikovnih trditev.«

»Takšnih robotov je res veliko, kar pa smo mi drugačnega naredili, je, da smo ji dali mehkejše vsebine, da smo ji zgradili identiteto in značaj ter ji dali tudi ime, žensko ime. Da niso vsi roboti fantje, je naša dekle, je Eva.«

»Vsi inženirji so šli skozi predmete umetne inteligence tja od konca 80. let prejšnjega stoletja naprej, druge države tega nimajo. V Sloveniji imamo tudi deset zelo močnih laboratorijev, kar je glede na velikost države veliko, tam, kjer šepamo, je industrija.«

»Vsakič, ko odprete Facebook ali Twitter, je to umetna inteligenca, vsakič, ko se prijavite na telefon, ta pa vam prepozna obraz, je to umetna inteligenca, vsakič, ko odprete spletno stran in se vam zraven prikaže reklama – ta ni tam naključno, nekdo jo pošilja prav vam.«

»Glede umetne inteligence se pojavlja tudi veliko strahu, saj najprej pomislimo na znanstvenofantastične filme, a kljub temu jo uporabljamo v našem vsakdanjem življenju. Pomislite samo na medicino, na aplikacije za navigacijo v prometu. Povsod je. Za nas zakonodajalce pa je pomembno, da razumemo, kaj želimo početi z umetno inteligenco in kako naj državljani Evropske unije z njo živimo. Ključno je, da sprejmemo zakonodajo, ki bo imela v središču človeka in ne algoritem.«

»Letos smo se odločili za projekte, ki obravnavajo trajnost, in avtorje, ki se ukvarjajo z vprašanji podnebnih sprememb, zavržene hrane in onesnaževanja okolja.«

»Ta umetniška dela se ukvarjajo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji, umetniki pa prek njih nakazujejo, v kaj vse bi se naša prihodnost lahko razvila, zato je bolje, da se na to bodisi pripravimo bodisi preprečimo, da se to ne zgodi. Velik poudarek je na idejah in te ideje naj ne bi spodbujale samo gospodarstva, temveč ves realni sektor, tudi družbene inovacije, da ozavestijo današnji čas in nanj primerno odgovorijo.«

»Slovenski načrt predvideva 21,46 odstotka za digitalni prehod in 43 odstotkov za zeleni prehod, kar je za več kot 6 odstotkov nad spodnjo mejo, ki jo določa Uredba. Slovenija se tako glede deležev za zeleno in digitalno uvršča v zlato sredino članic EU-ja.«

»Digitalni del slovenskega načrta smo na strateškem svetu proučili, vendar je bil na žalost rok za oddajo RRF (Načrt za okrevanje in odpornost o. p.) predloga prekmalu glede na čas ustanovitve strateškega sveta in nismo imeli pomembnega vpliva na vsebino.«

»Popolnoma jasno je, da s takšnimi naložbami, kot so predvidene v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, to nikakor ne bo mogoče.«

»Če pogledamo strukturo, kar se mene tiče, je katastrofalna, 80 odstotkov sredstev za digitalizacijo gre v javni sektor.«

»Umetna inteligenca je matematika v praksi. Mi jo kreiramo, pri čemer uporabljamo matematiko in statistiko iz lastnega razumevanja sveta.«

»Matematike človeštvo ne zanima. V resnici se mi prek teh stvari bojimo sami sebe.«

»O etiki v umetni inteligenci se v zadnjem letu izjemno veliko razpravlja. Gradijo se varovalke prek etičnih principov, priporočil in mednarodnih pravnih instrumentov.«

»Ti pogovori so zato refleksija naših norm, pri čemer nam umetna inteligenca nastavlja ogledalo. Pravičnost težko kodificirati.«

»Na podlagi diskusij se išče ravnotežje, kako daleč regulirati umetno inteligenco, da se ne omejuje razvoj.«

»Zagotoviti sinergijo ekosistemov zaupanja in odličnosti.«

»Potreben je strožji pristop, saj biometrična identifikacija na daljavo, pri čemer lahko umetna inteligenca prispeva k razvoju nezaslišanih razsežnosti, predstavlja izjemno veliko tveganje zaradi globokega in nedemokratičnega vdora v zasebno življenje posameznikov.«

»Glede prepoznave obraza je še vedno na mizi debata o tem, kako zagotoviti nepristranskost, kakšne grožnje vidimo. Mnenja se izoblikujejo zelo pedantno.«

»Je pomembno, da ima posameznik možnost vpogleda, če, kdaj in kako se ti podatki uporabljajo. Spet gre za demistifikacijo. Uporaba mora biti komunicirana na pravilen način.«

»Umetna inteligenca je samo tista češnja na vrhu.«

»Knjižnice zase ne zahtevajo večjih odpustkov, temveč si želijo večje transparentnosti.«

»Pri izjemah si, podobno kot predhodnica, želi da bi bile čim bolj široko zastavljene in jasne.«

»Da postanemo nekompetitivni.«

»Odliv ljudi, možganov drugam, kjer teh omejitev ni.«